00386 31 61 75 77 arheo.alpe@gmail.com

Izšel je nov zbornik posveta, ki prinaša novosti odkrivanja obljudenosti slovenskega visokogorja pred več tisoč leti s poudarkom na Bohinju, pregled planin v Furlaniji – Julijski krajini, smolarstvo na Pohorju vse do načrtov urbanizacije Triglava in trajnostnega razvoja turizma danes.

Cena zbornika 25 eur.

Pošiljanje s plačilom po povzetju (do 4 zbornike) je dodatno 6 eur.

Stroški pošiljanja do 10 zbornikov je dodatno 7 eur.

Stroški pošiljanja do 4 zbornike je dodatno 5 eur.

Naročila na arheo.alpe@gmail.com

ARHEOALPE, Zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj

Grajska  ulica 33, 4264 Bohinjska Bistrica

davčna št. 41267923

Zbornik lahko kupite tudi na Triglavski ulici 8 (bivša Gradbena) v Bohinjski Bistrici po dogovoru na telefon 031617577.

VSEBINA ZBORNIKA 

 

ARHEOLOŠKE SLEDI V SLOVENSKEM VISOKOGORJU

Jana Horvat

Znanstvenoraziskovalni center SAZU

Inštitut za arheologijo

Novi trg 2

1000 Ljubljana

Slovenija

Po dveh desetletjih terenskih pregledov in manjših terenskih raziskav je bilo v visokogorju ugotovljenih okoli 80 arheoloških najdišč od 4. tisočletja pr. Kr. do konca 1. tisočletja po Kr. Na tem mestu sta predstavljeni kronologija in tipologija najdišč v odnosu do nadmorske višine. Na podlagi radiokarbonskih datacij lahko domnevamo človekovo prisotnost v visokogorju na koncu 4. in v prvi polovici 3. tisočletja pr. Kr. Močna obljudenost se prvič vidi v srednji in pozni bronasti dobi, pri čemer izstopa starejše obdobje kulture žarnih grobišč (13.–11. st. pr. Kr.). Razmeroma pogosta so najdišča iz rimske dobe (1.–4. st.), pozne antike (5.–6. st.) in zgodnjega srednjega veka (7.–10. st.). V Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah je izrazito manj najdišč iz pozne antike, hkrati se kaže diskontinuiteta z zgodnjim srednjim vekom. Nasprotno pa v Julijskih Alpah med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom ni prišlo do večjega preloma.

 

MEZOLITSKA NAJDIŠČA V SLOVENSKEM ALPSKEM IN PREDALPSKEM SREDOGORJU

Pavel Jamnik

Kočna 5

4273 Blejska Dobrava

Slovenija

V prispevku je predstavljenih skupno 38 najdišč kamene industrije iz slovenskega alpskega in predalpskega sredogorja. 35 najdišč je – po primerjavah s severnoitalijanskimi najdišči – umeščenih v čas mezolitskih kultur, vendar so nekatera lahko tudi starejša in pripadajo še epigravettienski kulturi, ko se pojavi značilna mikrolitizacija orodij. Prvi dve najdišči sta bili evidentirani na bohinjskih planinah, dve najdišči sta bili odkriti nad Pokljuko in eno na Ratitovcu. V posoškem delu julijskega sredogorja je doslej znanih 29 najdišč. Ker je na treh najdiščih poleg kamenih artefaktov prisotna tudi keramika, so ta umeščena v čas po mezolitiku, okvirno do bronaste dobe. Dve najdišči sta na Trnovski planoti in dve v Karavankah. Pri interpretaciji poselitve sredogorja v času po koncu ledene dobe avtor utemeljuje tezo o enakovrednih in med seboj neodvisnih poselitvah lovskih skupnosti v gorah in v dolinah. Odločitev za poselitev posamezne teritorialne enote, v določenem obdobju pa morda tudi sočasnost poselitve, so narekovali podnebni in posledično vegetacijski pogoji.

 

 

PRELIMINARNI REZULTATI ARHEOLOŠKEGA IZKOPAVANJA NA PLANEM KAMENODOBNEM NAJDIŠČU NA PLANINI LESKOVCA V ZGORNJEM POSOČJU (NAJDIŠČE LESKOVCA II)

Matija Turk

Narodni muzej Slovenije

Prešernova 20

1000 Ljubljana

in

Znanstveno raziskovalni center SAZU

Inštitut za arheologijo

Novi trg 2

1000 Ljubljana

Slovenija

Na planini Leskovca v Zgornjem Posočju so ljubiteljski iskalci odkrili dve plani najdišči s kamnitimi artefakti. V članku so predstavljeni preliminarni rezultati manjšega arheološkega izkopavanja na najdišču Leskovca II, ki je bilo izvedeno spomladi 2017. V obravnavo so vključene tudi najdbe, pridobljene s površinskimi pregledi. Arheološke najdbe predstavljajo le kamniti artefakti. Najdišče za zdaj uvrščamo bodisi v končni paleolitik bodisi starejši mezolitik.

 

ŽELEZNODOBNO NAJDIŠČE V ČADRGU

Miha Mlinar

Tolminski muzej

Mestni trg 4

5220 Tolmin

Slovenija

Leta 2014 so arheologi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije iz Nove Gorice in Tolminskega muzeja izvedli arheološki izkop, obsega 2 × 2 m, za preverbo potenciala najdišča v Čadrgu. Raziskana sta bila dva starejšeželeznodobna žgana groba  in poleg njiju še mlajšeželeznodobna jama. Verjetno gre za večje grobišče. Pridatki iz grobov 2, 3 in 4 so značilni za zadnjo stopnjo svetolucijske kulture oz. 4. stoletje pr. n. št., v jami 1 pa je bilo odkrito keltsko orožje iz časa okoli 200 pr. n. št. (železen meč, nožnica meča, sulična ost, sulično kopito, trakasta ščitna grba z rahlo trapezasto oblikovanimi krilci, členi dvodelnega verižnega pasu za nošenje meča) in bronasta certoška fibula, ki je sicer značilna za 4. stol. pr. n. št. Meč, nožnica meča in sulična ost so bili namerno poškodovani, kar kaže na keltski ritual, bronasta zaponka pa nakazuje na dolgoživost uporabe lokalnih oblik nakita v Posočju.

 

PRVE POSTOJANKE NA SPODNJIH BOHINJSKIH GORAH – DOLGA PLANJA NA VOGLU

Marija Ogrin

ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj

Grajska ulica 33

4264 Bohinjska Bistrica

Slovenija

V preteklosti so bile preko prelazov Spodnjih bohinjskih gora speljane poti, ki so povezovale Bohinj s Posočjem. V bližini poti je bilo več arheoloških najdišč. V Kalu in na Poljanici na Zadnjem Voglu so bile odkrite točke s prazgodovinskimi, antičnimi in zgodnjesrednjeveškimi najdbami. V prispevku je posebej predstavljena Dolga planja na Prvem Voglu, kjer so bili leta 2011 raziskani sledovi poselitve iz starejše železne dobe (8.–4. st. pr. Kr.), dokazi obljudenosti v zgodnjerimskem obdobju (1.–2. st.) in stavba iz zgodnjega srednjega veka (7.–9. st.). Kosi železove rude, ki so bili najdeni tako v plasteh iz starejše železne dobe kot tudi v zgodnjesrednjeveških plasteh, predstavljajo najstarejše sledi rudarjenja v Julijskih Alpah.

SLEDI PRVIH UPORABNIKOV KRSTENICE

Lucija Lavrenčič

Znanstveno raziskovalni center SAZU

Inštitut za arheologijo

Novi trg 2

1000 Ljubljan

Slovenija

Krstenica je druga najvišja danes še delujoča planina v slovenskih Julijskih Alpah. Z najdbo železne puščične osti l. 1999 je bila prepoznana tudi kot arheološko najdišče. V naslednjih petnajstih letih so na planini potekala kratka, na kopanje testnih jam omejena terenska raziskovanja.

Drobno arheološko gradivo, med katerim predstavlja največji delež groba kuhinjska lončenina, izvira iz treh manjših območij, ki so zaenkrat interpretirana kot območja sezonske poselitve. Časovne opredelitve podobno oblikovanih in izdelanih posod na drugih najdiščih in datacije 14C kažejo na poselitev v zgodnjem in visokem srednjem veku. Arheološki viri, ki bi nakazovali na način izrabe prostora, niso bili odkriti. Precejšnje število odlomkov lončenine in druge najdbe dovoljujejo domnevo, da so se poleg lova, zeliščarstva, smolarjenja, ki ne zahtevajo trajnejše oblike naselitve, ukvarjali z dejavnostmi, za katere je potrebna vsaj občasna stalna naselitev. V najstarejših pisnih virih iz 18. stol. je v zvezi s Krstenico omenjeno rudarstvo, v virih 19. stol. pa je navedena pašna živinoreja. Poleg novoveške lončenine, ki ni bila natančneje opredeljena, o življenju v 18. stol. priča svetinjica sv. Benedikta.

VPLIV ČLOVEKOVIH AKTIVNOSTI (PAŠA, POLJEDELSTVO, RUDARJENJE) IN KLIMATSKIH  NIHANJ NA RASTLINSTVO V POVODJU BOHINJSKEGA JEZERA V ZADNJIH 6600 LETIH

 

Maja Andrič

Znanstveno raziskovalni center SAZU

Inštitut za arheologijo

Novi trg 2

1000 Ljubljan

Slovenija

 

Pierre Sabatier

Université Grenoble Alpes

Université Savoie Mont Blanc

CNRS, EDYTEM

73000 Chambéry

France

William Rapuc

Université Grenoble Alpes

Université Savoie Mont Blanc

CNRS, EDYTEM

73000 Chambéry

France

 

Nives Ogrinc

Institut Jožef Stefan

Odsek za znanosti o okolju

Jamova cesta 39

1000 Ljubljana

Slovenija

 

Matej Dolenec

Univerza v Ljubljani

Naravoslovnotehniška fakulteta

Oddelek za geologijo

Privoz 11

1000 Ljubljana

 

Fabien Arnaud

Université Grenoble Alpes

Université Savoie Mont Blanc

CNRS, EDYTEM

73000 Chambéry

 

Ulrich von Grafenstein

LSCE, Université de Versailles Saint-Quentin

Commissariat à l’Energie Atomique–CNRS

91198 Gif-sur-Yvette

France

 

Andrej Šmuc

Univerza v Ljubljani

Naravoslovnotehniška fakulteta

Oddelek za geologijo

Privoz 11

1000 Ljubljana

Slovenija

Raziskava se osredotoča na razvoj holocenske vegetacije in sedimentacijske procese v povodju Bohinjskega jezera. V tem prispevku predstavljamo rezultate multidisciplinarnih raziskav sedimentološke vrtine in rekonstrukcijo nekdanjega okolja, da bi bolje razumeli vpliv človeka na okolje in vzajemno delovanje klime in človeka v zadnjih 6600 letih. Palinološke raziskave kažejo, da je pred ca. 6000 leti (4050 pr. n. št.) v okolici Bohinjskega jezera rastel mešan gozd (smreka, jelka, hrast), z bukvijo, ki je pred ca. 3300 leti (1300 pr. n. št.) postala prevladujoča drevesna vrsta. V bronasti in še zlasti železni dobi pred 3500-–2500 leti (1550–550 pr.n. št.), ko je bilo območje gosto poseljeno, smo zaznali sledove sekanja gozda za potrebe poljedelstva, paše in metalurških aktivnosti (pelod žit, ozkolistnega trpotca, upad jelke). Te aktivnosti so povzročile erozijo tal in hitrejše odlaganje sedimenta. V stoletjih, ki so sledila, se je človekov vpliv na okolje nadaljeval (okrepil), vendar do destabilizacije povodja ni več prišlo.

 

PO SLEDEH PRVIH RUDARJEV V VISOKOGORJU SLOVENSKIH ALP

V SPOMIN MIRANU BREMŠAKU (1961–2017)

Janez Bizjak

Inštitut Alpe Bled

Rečiška cesta 1a

4260 Bled

Slovenija

Prispevek je posvečen spominu in delu leta 2017 umrlega Mirana Bremšaka, nepoklicnega arheologa in enega najzaslužnejših pionirjev pri odkrivanju drugačne zgodovine o prvih pastirjih in prvih rudarjih v slovenskih Alpah. Cevčeva skupina, dr. Tone Cevc, Miran Bremšak in France Stele, je leta 1995 v Kamniških Alpah začela sistematično iskati sledi prvih pastirjev. Preučevanje Julijskih Alp je leta 1997 pospešil desetletni raziskovalni program UNESCO-MAB 3000 let pašništva in rudarstva v Julijskih Alpah, ki ga je organiziral Triglavski narodni park. Miranu Bremšaku gredo zasluge za odkritje vsaj 60 visokogorskih arheoloških lokacij, najdenih med letoma 1995 in 2016 v Julijskih in Kamniških Alpah ter v Karavankah.

 

PLANŠARSTVO V FURLANIJI – JULIJSKI KRAJINI

Špela Ledinek Lozej

Znanstvenoraziskovalni center SAZU

Inštitut za slovensko narodopisje

Delpinova 12

5000 Nova Gorica

Slovenija

V prispevku je orisano planšarstvo v Furlaniji – Julijski krajine, to je na območju Karnijskih in Julijskih Alp ter beneškega predalpskega hribovja (Prealpi Venete). Predstavljena je zgodovina koriščenja visokogorskih pašnikov in sirarstva ter našteti sodobni izzivi in priložnosti.

 

SMOLA IGLAVCEV IN NJENA UPORABA V POHORSKI LJUDSKI MEDICINI

Mojca Ramšak

Zavod – Center za biografske raziskave

Univerza v Ljubljani

Filozofska fakulteta

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Slovenija

Smolarjenje je oblika nekdanjega nabiralništva, značilnega tudi za Pohorje do približno 60-tih let 20. stoletja. Smolarjenje je nabiranje smole iz zarez ali mehanskih poškodb na iglavcih ter nabiranje že deloma na zraku posušene smole z dreves. Smola ima uporabno vrednost v industriji in medicini.

V ljudski medicini so smolo različnih iglavcev (najpogosteje smreke, jelke in macesna) in druge dele dreves uporabljali zlasti v mazilih za zdravljenje manjših ran, pri kožnih boleznih, vnetjih sklepov, za zdravljenje kravjih vimen, zaradi eteričnih olj pa tudi za odpravljanje težav z dihali. Danes smolo iglavcev uporabljajo nekateri komercialni zeliščarji za izdelavo protivnetnih in protimikrobnih mazil (smrekovo mazilo in olje). Iz smrekovih vršičkov ljudje za domačo rabo in samozdravljenje še vedno izdelujejo sirup proti kašlju, popularna pa je raba smole in vršičkov za izdelavo alkoholnih pijač, npr. smrekovega žganja.

TRIGLAV IN TRIGLAVSKI NARODNI PARK – SIMBOL, VREDNOTA, ZAVAROVANO OBMOČJE, PREPOZNAVNA BLAGOVNA ZNAMKA ZA OBISKOVALCE JULIJSKIH ALP

 

Martin Šolar

Cankarjeva 25 a

4260 Bled

Slovenija

Gora Triglav (2864 m) v Julijskih Alpah je za Slovence prvovrsten narodni simbol, upodobljen tudi v državnem grbu Republike Slovenije. Čeprav v glavnem velja prepričanje, da je Triglav postal simbol slovenstva šele v 19. stoletju, gre v resnici za mnogo starejši simbol. Kot najvišja gora buri domišljijo raziskovalcev, gornikov in alpinistov že od 18. stoletja, ko so ga prvič osvojili štirje srčni možje iz Bohinja. Čas prvih pristopov na najvišje vrhove in raziskovanje nekoristnega sveta sovpadata z začetki naravovarstva. Debelih 100 let kasneje na začetku 20. stoletja so naravoslovci dali pobudo za zavarovanje osrednjega dela Triglavskega pogorja. Izkazane so bile vrednote, ki so vodile v postopno zavarovanje vse do današnjega Triglavskega narodnega parka. Zaradi izjemne naravne lepote in ohranjene narave s kulturno krajino ter kulturno dediščino je obsežno območje Julijskih Alp v Sloveniji zavarovano. Narodni park nosi ime po Triglavu, najvišji slovenski gori in našem simbolu. Triglavski narodni park je doma in tudi v svetu prepoznana vrednota in vse bolj prepoznana blagovna znamka za obiskovalce. Kako pozitivno izkoristiti slednje in hkrati zadovoljiti primarne cilje varovanja?

 

URBANIZACIJA TRIGLAVA

Peter Mikša

Univerza v Ljubljani

Filozofska fakulteta

Oddelek za zgodovino

Aškerčeva cesta 2

1000 Ljubljana

Slovenija

 

Matija Zorn

Znanstvenoraziskovalni center SAZU

Geografski inštitut Antona Melika

Gosposka ulica 13

1000 Ljubljana

Slovenija

Triglav leži v središču prvega in do danes edinega narodnega parka v Sloveniji, ki se po njem tudi imenuje. Ob pomenu, ki ga ima Triglav za Slovence, ni čudno, da pristopi nanj niso bili vabljivi zgolj za gornike, temveč so po njih segali tudi poslovni interesi. Pojavila se je »potreba« po urbanizaciji visokogorskega sveta – bodisi z gradnjo železnice proti vrhu Triglava, z izgradnjo meteorološkega observatorija na vrhu ali z ureditvijo visokogorskega smučišča v okolici Triglava.