A
Arheološka najdišča Slovenije
Številna arheološka najdišča raziskana po celotni Sloveniji pričajo o poseljenosti našega prostora v preteklih stoletjih in tisočletjih. V zadnjih desetletjih se s sistematičnimi arheološkimi raziskavami, predvsem pri arheoloških raziskavah ob gradnji, vrstijo nova odkritja, bodisi novih arheoloških najdišč ali novih materialnih ostalin na že poznanih arheoloških najdiščih.RH
Prvi sistematični pregled slovenskih arheoloških najdišč je v monografiji Arheološka najdišča Slovenije iz leta 1975. Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je nadaljeval s sistematični pregledi arheoloških najdišč in objavami. Zbrani podatki so danes dostopni v digitalni podatkovni zbirki Arheološki kataster Slovenije – ARKAS.
EOLOŠKA NAJDIŠČA
Starejša in srednja kamena doba – lovci na medvede
Arheološka oznaka za najstarejše in najdaljše obdobje v zgodovini človeštva je starejša kamena doba ali paleolitik. Starejši paleolitik se je začel pred okoli 2,5 milijona leti s pojavom kamnitega orodja. V Sloveniji imamo znana predvsem najdišča iz srednjega paleolitika, ki se je začel pred 200 tisoč leti in mlajši, ki se je začel pred 40 tisoč leti.
V srednjem paleolitiku so verjetno neandertalci obiskovali podzemno jamo, ki ima ime Divje babe in leži visoko nad strugo Idrijce pri Reki. Tam je bila odkrita tudi medvedova kost z luknjicami za katero se domneva da je piščal.
Najstarejša znana piščal na svetu je iz Divjih bab (vir. https://www.nms.si/si/zbirke/znameniti-predmeti/343-Neandertalceva-piscal)
Mlajši paleolitik se začne z začetkom drugega mrzlega vrhunca, pred okoli 40 tisoč – 20 tisoč leti, kar pospeši tehnološki in kulturni razvoj, ki ga v Evropo prinesejo kromanjonci. Začeli so izdelovati orodje in orožje iz kosti, zobovine in roževine.
V Sloveniji je iz tega odboja najbolje raziskana Potočka zijalka na Olševi, na nadmorski višini 1700 metrov. Tam je bilo odkriti 80 kosov kamnitega orodja, več kot 130 koščenih izdelkov, med njimi tudi šivanka.
Najstarejša šivanka na svetu je bila odkrita v Potočki zijalki že leta 1928. Služila je verjetno za šivanje usnja, vezenje mrež za lov (vir: https://www.pokmuz-ce.si/sl/zbirke/koscena-sivanka)
ARHEOLOŠKE POTI
ARHEOLOŠKA NADJIŠČA BOHINJA
AJDOVSKI GRADEC
Bohinj je alpska kotlina pod vznožjem Triglava in je bila obljudena že v bronasti dobi, stalna poselitev pa je poznana od starejše železne dobe. Pred 2500 leti sta nastali najstarejši bohinjski vasi na Ajdovskem gradcu in Dunaju pri Jereki. To je tudi čas, ko se oblikujejo prve kulturne značilnosti kraja, pod vplivom bogatega Posočja.
PRVI PASTIRJI V BAKRENI DOBI
Do nedavnega je veljalo prepričanje, da je bil visokogorski svet do srednjega veka redko obljuden. S sistematičnimi arheološkimi raziskavami se vrstijo novi dokazi o prisotnosti človeka v bohinjskih planinah in ostalem slovenskem visokogorju. Na planini Zadnji Vogel je bila že pred 5000 leti postojanka, prvih pastirjev.
Na Prvem Voglu so v železni dobi po vsej verjetnosti kopali železovo rudo – bobovec. V zgodnjem srednjem veku pa je bila tukaj koča s kamnitimi temelji, v kateri so sezonsko bivali bohinjski pastirji in rudarji.
Vogel je ena najobširnejših bohinjskih planin, kjer so znana tri arheološka najdišča: Kal, Poljanica in Dolga Planja. Dolga Planja na Prednjem Voglu je bila visokogorska postojanka, obljudena že pred 2400 leti in v zgodnjem srednjem veku.
STAREJŠA ŽELEZNA DOBA
V železni dobi, pred 2500 leti so v Bohinju pokopavali umrle tako, da so jih sežgali in jim v grob položili pridatke. Priloženi grobni pridatki so odraz noše, predvsem pa takratnega gospodarskega in kulturnega stanja v Bohinju.
Vabljeni k ogledu drugih naših programov
INTERPRETACIJSKE DELAVNICE
IZDELAVA NAKITA PO VZORU STARE NOŠE
Krašenje z nakitom je star običaj. Nošenje nakita je bil tudi odraz kulturne pripadnosti in stanu. Pred več kot 2500 leti so na območju alpskega prostora nosili bronaste zaponke v obliki spirale. Zaponka je služila za spenjanje obleke in bila tudi lep okras. Po vzoru takih zaponk bomo izdelovali nakit: obeske, ogrlice in uhane. Pri izdelovanju nakita se izkazuje spretnost in ustvarjalnost udeležencev delavnice.
Primerna za: vse starostne skupine
Trajanje delavnice: 1,5 ure
Delavnica unikatnih keramičnih izdelkov po prazgodovinskem vzoru.
Na delavnici se bomo osredotočili na ročno oblikovanje in krašenje keramičnih posod, po prazgodovinskem vzoru. Izvedeli boste tudi kaj več o železni dobi in bronasti dobi ter takratni uporabi in oblikah keramičnih posod. Zato boste imeli dovolj idej in časa za ustvarjenje svoje unikatne posode in okrasnega predmeta.
Izdelke bomo dali v žganje in glaziranje, da bodo uporabne. Nato boste svoje izdelke lahko prejeli po pošti.
Delavnice izvedemo po dogovoru
Prijave in informacije na:
MOZAIK
V rimskem času so bile razkošne hiše okrašene z mozaiki. Na delavnici bomo po navdihu antičnih motivov izdelali pravi mali mozaik z različnimi motivi.
Primerno za: vse starostne skupine
Trajanje delavnice: 2 uri
ARHEOLOŠKA DELAVNICA
Otroci imajo neizmerno željo po odkrivanju novega in so vedoželjni. Pri arheološki delavnici izkopavajo predmete iz zemlje, jih opišejo in pripravijo razstavo. Pri tej delavnici pridejo do izraza vrline, kot so raziskovanje, ustvarjanje, potrpežljivost in natančnost.
Primerno za: vse starostne skupine
Trajanje delavnice: 2 uri
Udeleženci se seznanijo z načini netenja ognja na različne stare načine in se preizkusijo. Delavnica se izvaja na prostem.
Primerno za: za otroke, stare vsaj 8 let, in vse starostne skupine
Trajanje delavnice: 1 ura
PRILAGOJENI PROGRAMI ZA SLEPE
NEVIDNA DEDIŠČINA – MOČ PREDMETA
V prvem delu, spoznamo od kdaj in čemu je služila vse keramika. V drugem delu udeleženci otipajo keramični predmet in si ustvarijo o njem podobo. Nato sledi pogovor o predmetu.
Okrasna zaponka v obliki pava – rajska ptica iz 6. stoletja je bila odkrita na romanskem staroselskem grobišču na Pristavi pod Blejskim gradom. Udeležencem predstavimo okrasno zaponko na več načinov, ki so prilagojeni slepim in slabovidnim.
VODENI OGLED PLAVŽA SV. HEME V BOHINJU
Udeleženci se najprej seznanijo s kratko zgodovino Bohinja, nato sledi prilagojeno vodenje do ostalin plavža sv. Heme nasproti Nomenja.