V dveh terminih se bodo v soorganizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park, Arheoalpe, zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Instituta Jožef Stefan in Turizma Bohinj zvrstila 4 zanimiva predavanja o paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah. Predavatelji bodo spregovorili o davnih sledeh človekove prisotnosti v gorah, raziskavah sedimentov in drugih zakladov v ledeniških jezerih in paleoekoloških in arheoloških dokazih o spreminjanju klime.

Z arheološkimi raziskavami zadnjih dvajset let v visokogorju Vzhodnih Julijskih Alp smo  odkrili vrsto novih arheoloških najdišč na Komni, Spodnjih Bohinjskih gorah, Jelovici in Triglavskem pogorju. Najpomembnejša arheološka najdišča so Poljanica na Lepi Komni, Kal in...

Na zgornji terasi Blejskega gradu je ekipa zavoda ArheoAlpe opravila predhodne arheološke raziskave – arheološke raziskave ob gradnji pri izkopu sadilne jame za zamenjavo divjega kostanja.

V rimskem času je bilo v Bohinju več naselbin, med njimi tudi Ajdovski gradec. Arheološke raziskave so bile tudi pri cervki sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu. Glede na odkrito lončenino lahko sklepamo, da so takrat v Bohinju jedli preproste jedi, ki so jih...

Uspešno smo zaključili predhodne arheološke raziskave – arheološka izkopavanja na najdišču sv. Martin v Poljanah nad Škofjo Loko. Tam je do leta 1954 stala mogočna baročna cerkev sv. Martina.  Arheološke raziskave so potekale v sklopu obširnega projekta Občine Gorenja...

V Alpskem svetu je še ohranjen starodaven obred obhoda zimskih šem, ki hodijo po hišah. V Sloveniji se je tak obred kot obhod novoletnih  šem – otepovcev ohranil samo v Bohinju.

Irena Cerar je odlična pripovedovalka, poznavalka ljudskih pravljic in avtorica serije priljubljenih vodnikov Pravljične poti. Četrtkov pripovedovalski večer bo o skrivnostnem in nedostopnem svetu divjih in belih žena, dujačes, krivopet, planinskih in gorskih vil ter...

Srednji Vrh je vas na sončni strani Karavank. Od tod je najlepši pogled na Julijske Alpe, od Martuljkove skupine s piramidastim Špikom, preko Mojstrovke, Jalovca, vse do Višarij. Na ledeniški polici so samotne kmetije na nadmorski višini od 960 do 1000 metrih, ki so se ohranile v svojem prvotnem obsegu že več kot 500 let. Dostop do vasi je po cesti, stari kolovozni poti in stezah iz Gozda – Martuljka. V preteklosti je bila vas povezana tudi s Koroško preko prehodov v Karavankah.

Arheološka pot Vogel je kulturno pohodniška pot po visokogorskih arheoloških najdiščih Vogla od Dolge planje na Prvem Voglu do Poljanice na Zadnjem Voglu.   Arheološko najdišče Poljanica je zahodno od sirarne na planini Zadnji Vogel in pod gorskim prelazom Vratca...

Najstarejše arheološko najdišče v Blejskem kotu je jama Poljšiška cerkev pri Gorjah in je datirano v mlajši paleolitik. Posamične najdbe od neolitika do bronaste dobe so razpršene po vaseh: Grad, Rečica in Zasip ter na Otoku, Pristavi ter Bodeščah. Iz obdobja kulture...