Ekipa podjetja ArheoAlpe je izvedla arheološke raziskave v Starem trgu pri Višnji Gori. Arheološka izkopavanja so obsegala 262 m2 veliko izkopno polje, kjer smo odkrili ostanke bronastodobne naselbine ter ostanke obrambnega jarka rimskega vojaškega tabora.
Na širšem območju Starega trga je znanih več arheoloških najdišč. Južno od vasi sta bila najdena dva stebra z odklesanim napisom (miljnik AIJ 593) in nato vzidana v hlev pri hiši na Dednem dolu št. 1. Pri gradnji železnice so v Starem trgu našli tudi šest rimskih novcev od Avgusta do Hadrijana (Puš 1975, 205).
Na območju Dednega dola, na travniku med železniško progo in hišno št. 27 (nova 29) je vidna sled rimske ceste, tam je stal večji napisni kamen (Puš 1975, 205). Predvideva se, da je na območju arheološkega najdišča v dolini Višnjice potekala trasa rimske ceste Emona – Neviodunum. Ob cesti se na podlagi novčnih najdb (od cesarja Avgusta do Hadrijana) predvideva tudi manjša naselbina (EID 1 – 15752 – Stari trg pri Višnji Gori – Arheološko najdišče v dolini Višnjice; https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/).
Vzhodno od Starega trga je večje raziskano najdišče Podsmreka 1, 2 in 3, ki je bilo odkrito ob gradnji avtoceste na odseki Višnja Gora – Bič. Odkrita je bila bronastodobna naselbina in štirje žgani grobovi (Murgelj 2013; EID 1-15564: Podsmreka pri Višnji Gori – Prazgodovinska naselbina; eohub.gov.si/ghapp/giskd). V Podsmreki je že leta 1949 Stane Gabrovec izkopal iz gomile halštatski zapestnici (Puš 1975, 2025).
Arheološko območje v dolini Višnjice leži zahodno od naselja Stari trg pri Višnji Gori v občini Ivančna Gorica. Arheološke raziskave so potekale še na nepozidanem travniku na južnem robu Starega trga, tik ob železniški progi.
Arheološka izkopavanja v Starem trgu pri Višnji Gori.
Med odkritimi predmeti je zanimiva bronasta iglo z diskasto glavo, narezanim vratom na katerem je bikonični obroček. Igla sodi v pozno bronasto dobo, v čas okoli 9. stol. pr. Kr.
Pri arheoloških izkopavanjih odkrita bronasta igla – risba igle.
Na prehodu iz srednje v pozno bronasto dobo (začetek v 13. stoletju pr. Kr.) pride na območju osrednje Slovenije do večjih sprememb v poselitvi. V pozni bronasti dobi s kulturo žarnih grobišč se uveljavijo novi verski običaji, ki se odražajo v žganem pokopu preminulega in deponiranju dragocenih kovinskih predmetov na skrivnih krajih (Teržan, Škvor Jernejčič 2020).
Tako je v pozni bronasti dobi prišlo do shranjevanja različnih bakrenih in bronastih predmetov, kot so različni bakreni surovci, polizdelki in izdelki: orožje, orodje in nakit. Med nakitom najdemo tudi bronaste igle. Bronaste igle so v tem času služile za spenjanje oblek in so jih tudi prilagali v žgane grobove.
Presek obrambnega jarka rimskega vojaškega tabora, ki je bil odkrit pri arheoloških izkopavanjih.
Preko izkopnega polja, od severovzhoda do jugozahoda, poteka v dolžini 8 metrov in širini 2,7 metra obrambni jarek rimskega vojaškega tabora. Dobro je viden kot vkop v geološko osnovo v oblili črke V. Verjetno je obrambni jarek del rimskega vojaškega tabora v Starem trgu pri Višnji Gori, ki sodi v sklop številnih rimskih vojaških postojank odkritih ob glavni prometnici preko Dolenjske in Posavja v smeri nekdanje Segestike, poznejše Siscije (Guštin 2015, 223).
GUŠTIN, M. 2015, Rimski tabori v smeri proti Segestiki in zahodnemu delu Balkanskega polotoka. – V: J. Istenič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Sledovi rimske vojske na Slovenskem, Katalogi in monografije 41, Ljubljana, 221–233.
MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori, Let. 42. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
PUŠ, I. 1975, Višnja gora. V: Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 205-206.
TERŽAN, T., B. ŠKVOR JERNEJČIČ 2025, Bronasta doba v osrednji Sloveniji– na Gorenjskem in Dolenjskem ter v Posavju Uvodnik in kratek orisThe Bronze Age in Central Slovenia– in the Gorenjska, Dolenjska, and Posavje RegionsAn introduction and brief outline. – V: Arheološki vestnik 76, 2025, 289–319; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.76.20; CC BY-SA 4.0
Nedavni komentarji