Letošnje vroče in sušno poletje ter vse pogostejši požari nas opozarjajo, kako pomembno je premišljeno upravljanje prostora, toliko bolj v težko dostopnem gorskem svetu. V takšnih razmerah postaja ohranjanje planin in tradicionalnih oblik pašništva pomembno ne le zaradi kulturne dediščine, temveč tudi zaradi njihove vloge pri vzdrževanju krajine. Na požarno ogroženost namreč pomembno vplivata tudi struktura vegetacije in količina gorljive biomase v krajini.
Gašenje požara v visokogorju – Komna, Gasilsko društvo Bohinjska Bistrica
Prav tu se pokaže pomen ohranjanja planin in tradicionalnega pašništva. Z izjemo planin, ki ležijo nad naravno gozdno mejo, so jih skozi stoletja oblikovali ljudje s svojim delom – s krčenjem gozda, pašo živine in košnjo. S pašništvom in planšarstvom je nastala značilna kulturna krajina planin, v kateri se prepletajo travnate površine, posamezna drevesa, grmovje ter značilni objekti, namenjeni bivanju in gospodarski dejavnosti.
Živina s pašo neposredno vpliva na vegetacijo. Z objedanjem in teptanjem zmanjšuje višino in količino rastlinja ter vpliva na njegovo prostorsko razporeditev. Na pašnih površinah je zato lahko manj neprekinjenega visokega rastlinja, ki bi v sušnih obdobjih predstavljalo gorivo za požar.
Živina na planini Vošca
Ko se tradicionalna raba opusti, se začne proces zaraščanja. Najprej se poveča delež visokih zelnatih rastlin in rušja, sčasoma pa se začnejo pojavljati grmičevje in mlada drevesa, odprte površine pa postopoma izginjajo.
S tem se spreminjata tudi količina in prostorska razporeditev gorljive biomase. V daljših sušnih obdobjih, kakršno smo doživeli letos, lahko takšne spremembe pomenijo večjo količino potencialno gorljivega materiala in s tem ugodnejše pogoje za širjenje požara.
Ohranjanje aktivnih planin in ustrezno upravljanje pašnih površin tako ni pomembno le za ohranjanje kulturne krajine in tradicionalnega načina življenja. Paša lahko s svojim vplivom na vegetacijo prispeva tudi k zmanjševanju količine in povezanosti gorljive biomase ter s tem predstavlja enega od elementov trajnostnega upravljanja gorske krajine in zmanjševanja njene požarne ogroženosti.
V okviru projekta Od njive do planine dokumentiramo in zbiramo veščine znanja pašništva in planšarstva na izbranih planinah: Vošca, Planina Svečica, Belska planina, Klek in Poljanica na Lepi Komni.
Opuščena planina Poljanica na Lepi Komni.
Nedavni komentarji