PLANINA SVEČICA – BELSKA PLANINA
OPIS PLANINE
Belska planina, ki jo domačini poznajo tudi pod imenom Svečica, leži na južnih pobočjih Karavank pod Velikim vrhom (1944 m). Na planini je pastirski stan, kjer med pašno sezono oskrbniki obiskovalcem ponujajo tudi domačo hrano.
Nad Belsko planino je Struška planina, ki obsega veliko travnato območje na vrhu Karavank. Na južnem delu planine je večji novodobni kal za vodo, ki služi kot zbiralnik vode za napajanje živine. Območje kala se imenuje Močila.
Vegetacija: Belska planina (Svečica) leži na nadmorski višini okoli 1.690 m, v pasu subalpinskega rastja, kjer se prepletajo planinski travniki, ruševje in smrekovi gozdovi. Zaradi pašništva so na planini obsežna travnata območja, ki na robovih prehajajo v ruševje. Travniki so bogati z alpskim cvetjem, kot so arnika, planinska detelja, encijani in rododendron.
Nižje lege poraščajo predvsem smrekovi gozdovi, mestoma pa se pojavljajo tudi macesen, bukev in gorski javor.
Voda: Na Belski planini ni stalnih površinskih vodotokov, saj voda zaradi prepustne apnenčaste podlage hitro ponikne v kraško podzemlje. Zaradi tega je bila oskrba z vodo za ljudi in živino od nekdaj eden pomembnejših izzivov planšarstva.
Arheološke raziskave: Na Belski planini je bila v letu 1999 in 2013 narejena arheološka topografija s preverjanjem v obliki manjših testnih sond. Raziskavo je vodila dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU z ekipo. Pri arheološki raziskavi so bili odkriti odlomki antične keramike.
DOSTOP
Planina je dostopna peš ali za lastnike agrarne skupnosti tudi z ustreznimi avti, traktorjem.
Peš je dostopna od razcepa Križovec. Od Križovca je gozdna cesta do Pustega Rovta, ki vodi proti Golici. Za Pustim Rovtom se odcepi gozdna pot do Belske planine.
Preko planine je speljana Slovenska planinska pot, ki poteka po grebenu Karavank in sicer odsek med Stolom in Golico.
ARHEOLOŠKE RAZISKAVE
Na planini Svečica so bili na grebenu nad pastirsko kočo odkriti kamniti ostanki koče, ki se kažejo kot v vrsto položeni kamni. V bližini je bilo raziskanih tudi nekaj manjših testnih sond. V eni izmed njih je bilo odkrito ustje lonca, za katerega se domneva, da je iz antičnega časa.
V testni sondi v bližini še danes vidnih kamnitih temeljev je bilo odkritih več odlomkov keramike, ki jih lahko po ustjih posod datiramo v čas med 16. in 18. stoletjem.
DIGITALNI ARHIV PLANINE
Sredi razglednih pobočij Karavank se skrivata planini Svečica oziroma Belska planina in Struška planina.
Na planini Svečica so bili na grebenu nad pastirsko kočo odkriti kamniti ostanki koče, ki se kažejo kot v vrsto položeni kamni. V bližini je bilo raziskanih tudi nekaj manjših testnih sond. V eni izmed njih je bilo odkrito ustje lonca, za katerega se domneva, da je iz antičnega časa.
V testni sondi v bližini še danes vidnih kamnitih temeljev je bilo odkritih več odlomkov keramike, ki jih lahko po ustjih posod datiramo v čas med 16. in 18. stoletjem.
KARTE PLANINA SVEČICA – BELSKA PLANINI
Zgodovinski kartografski viri kažejo, da se je planina prvotno imenovala Svečica. Tako je označena na avstro-ogrskih vojaških kartah iz konca 19. stoletja in na topografskih kartah Kraljevine Jugoslavije iz prve polovice 20. stoletja. Šele na slovenskih topografskih kartah iz konca 20. stoletja se kot glavno ime pojavi Belska planina, medtem ko je zgodovinsko ime Planina Svečica zapisano v oklepaju. To potrjuje, da se je ime Belska planina uveljavilo po prvi svetovni vojni, po spremembi lastništva planine, vendar se je staro ime Svečica ohranilo v lokalnem izročilu in kartografiji.
Vir: https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/
ARHITEKTURNE OSTALINE PLANINE SVEČICA – BELSKE PLANINE
OSTANKI TEMELJEV KOČE
RISBA KAMNITIH TEMELJEV KOČE
KAMNITI TEMELJI KOČE IN VKOPI
Ostanki kamnitih temeljev koče. V bližini so bili odkriti odlomki posod, ki jih časovno uvrščamo med 16. in 18. stoletje.
TOPOGRAFSKI ZAPISKI PLANINE IN ZANIMIVOSTI
Planina Svečica je bila obljudena vsaj v rimskem času. Odkrita in dokumentirana je bila antična stavba z izrazito lego na robu planine, tik preden se ta prevesi v dolino.