PLANINA KLEK
OPIS PLANINE
Klek (1505 m) je planina na severovzhodnem robu planote Pokljuka, nad dolino Radovne in Krme. Osrednji del planine je kotanja nad katero je istoimenski vrh Klek (1592 m),ki se proti severu nadaljuje preko Travnega brda v planino Pekel (1502 m). Zahodno od planine so travnata območja poraščena z redkim macesnovim gozdom in rušjem. Območje je prekopano z rudnimi jamami vse pod vznožje Debele peči (2014 m). Na južnem delu kotanjasto planino zapira vrh Črtež (1630 m), proti vzhodu se odpira proti Mejemu vrhu (1520 m).
DOSTOP
Planina je dostopna peš ali za lastnike z avtomobolim po makadamski cesti.
Za obiskovalce planine se pot začne na odcepu pri Mrzlem studencu, kjer zavijemo po makadamski cesti proti proti Kranjski dolini, nadaljujemo pot proti razcepu za planino Javornik, kjer nadaljujemo v smeri planine Klek. Gozdne ceste na Pokljuki so v večji meri namenjene za gozdrarske dejavnosti in dostopu lastnikom živine na planine.
OKDRITJE NAJDIŠČA IN ARHEOLOŠKE RAZISKAVE
Planino Klek je kot potencialno arheološko najdišče najprej prepoznal Janez Bizjak. Leta 1995 sta Janez Bizjak in France Stele opravila prvi topografski pregled s testnimi sondami na podhomskem delu planine Zgornji Klek, kjer sta odkrila novoveško keramiko, oglje in bobovce. Leta 1999 sta Miran Bremšak in njegova žena Alenka obiskala planino in odkrila potencialni arheološki lokaciji na zahodni strani planine in na Sedlu. Lokaciji so istega leta obiskali Jana Horvat, Miran Bremšak, Alenka Bremšak in Janez Bizjak ter z najdbami potrdili poznoantično arheološko najdišče. Naslednja leta so se vrstili topografski pregledi in arheološka sondiranja leta 2002, 2005 in 2006. Leta 2002 ko so bila izvedena prva testna sondiranja tako na planini Klek kot v Vzhodnih Julijskih Alpah. Arheološke rrheološke raziskave je vodila Mija Ogrin.
Prve sledi človeka na planini Klek segajo v 1. stoletje. Na Sedlu sta bili odkriti dve rimski fibuli, ki pa še ne dokazujeta bivanja na planini. V poznorimskem času so na terasi na zahodnem robu Spodnjega Kleka postavili kočo. Odkriti kamniti temelji, odlomki loncev in ostanki ognjišča pričajo o bivanju, časovno opredelitev pa potrjujejo bronasta in dve železni fibuli. V zgodnjem srednjem veku je bila postojanka na Sedlu. Številni odlomki keramike nakazujejo, da smo raziskovali območje koč.
Najdeni bobovci in še vidne rudne jame v okolici nakazujejo, da so na planini tudi rudarili. Na intenzivnejšo srednjeveško obljudenost kažejo lončenina in tlorisi objektov, vidni na površju.
DIGITALNI ARHIV PLANINE
KARTE PLANINE KLEK
Planina Klek na Jožefinski vojaški karti iz leta 1763 ni označena z imenom. Na isti karti je vrisana planina Pekel, ki leži neposredno pod njo. Na poznejših kartografskih prikazih, med njimi na avstro-ogrski vojaški karti iz leta 1880 in na vojaški topografski karti Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930, pa je planina označena z imenom Klek.
Na planini Klek imajo pašne pravice kmetje iz Podhoma in Blejske Dobrave, čeprav sodi planina pod Občino Gorje. Podhomski del planine obsega Zgornji Klek in je na vzhodni strani planine. Na tem delu so poleg pastirske koče ostanki kamnitih temeljev stavb, ostanki vodnjaka ter dva zidana obnovljena objekta. V novejšem času sta ta nadstropno zidana objekta služila kot hleva. Ker njuna velikost in način gradnje nista tipična za pastirsko stavbno izročilo v Julijskih Alpah, v visokogorju pa ni ohranjenih podobnih stavb, domnevamo, da gre za ohranjeni rudarski hiši.
Spodnji del Kleka je last Agrarne skupnosti Blejska Dobrava.
Planina Klek je bila obljudena že v rimskem času. V poznorimskem času in zgodnjem srednjem veku so na planini stale že koče. Od takrat dalje se na planini pase živina.
ARHITEKTURNE OSTALINE PLANINE KLEK
Na planini ni izvira vode, zato s gradili vodnjake iz kamna
Verjetno solnica
Zidane koče rudarjev na Kleku
Notranjost rudarske koče, kjer so na ogled informativne table – Železna pot
TOPOGRAFSKI ZAPISKI PLANINE IN ZANIMIVOSTI
Na Zgornjem Kleku je že vrsto let pastirica Slavica Torkar. Na planini pase okoli 30 krav in konje, ki so iz Podhoma. Skrbeti za krave na planini ji je v veselje in pravi ‘če znaš z naravo živeti je to nekaj lepega’.
