BELSKA PLANINA
OPIS PLANINE
Belska planina leži na nadmorski višini 1231 metrov na Pokljuki. Obsega travnato območje, ki se na robovih zaključuje s smrekovim gozdom. Vzhodno se dviga Pleša (1331 m) severno pa Ogrinc in zahodno območje, ki se imenuje Rudne jame.
Na planini stoji več pastirskih koč, ki so razporejene v okoli planine po severni in južni strani. Nekatere pastirske koče so preurejene v počitniške hiše.
DOSTOP
Planina je dostopna peš ali tudi z avtomobilom.
Do planine vodi makadamska cesta, ki se odcepi napoti Goreljek – Pokljuka na Konjski ravni.
DIGITALNI ARHIV PLANINE
Belska planina leži na nadmorski višini 1220 metrov na Pokljuki. Obsega travnato območje, ki se na robovih zaključuje s smrekovim gozdom. Na planini stoji več pastirskih koč, ki so razporejene v okoli planine po severni in južni strani. Nekatere pastirske koče so preurejene v počitniške hiše.
Gradnja koč: spodaj imajo kamnite temelje ali zid, zgoraj so lesene Nekatere imajo še ohranjeno ostrešje grajeno na kašto. Strehe so prekrite z lesenimi deskami, nekatere pa tudi z pločevino
Planina je živa, saj se poleti pase na njej živina iz Bohinjske Bele.
KARTE – BELSKA PLANINA
Na vojaški karti iz leta 1763 tako imenovani Jožefinski vojaški karti je na območju Pokljuke vrisanih več poti in travnatih površin, vendar planine s tem imenom ne zasledimo. konca 19. stoletja, to je na avstro-ogrski vojaški karti iz leta 1880 in na topografskih kartah Kraljevine Jugoslavije iz prve polovice 20. stoletja je Belska Planina označena. Iz kart sta razvidna tudi dva izvira vode.
Vir: https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/
ARHITEKTURNE OSTALINE BELSKE PLANINE
Pastirsik stan grajen z lesenimi brunami, ostrešjem na kašto in sončnimi celicami
Hlev za živino v poletnih mesecih
Ostanki kamnitih temeljev pastirskega stanu
Pastirski stanovi, 1927 (vir: Kamra)
TOPOGRAFSKI ZAPISKI PLANINE IN ZNAMENITOSTI
Belska planina je lahko izhodišče do razgledne točke Galetovec.