00386 31 61 75 77 arheo.alpe@gmail.com

PROJEKTI

PROJEKT ZNAMENITOSTI BOHINJA

Znamenitosti Bohinja je projekt predstavljanja manj znane, vendar bogate kulturne dediščine Bohinja, s poudarkom na arheologiji. Potekajo predavanja in vodeni izleti po izbranih arheoloških najdiščih.

Predavanja obsegajo tri sklope Znamenitosti Bohinja: Najlepša arheološka najdišča Bohinja, Skrivnostni Bohinj ter njegove manj znane naravne in zgodovinske posebnosti in  Kdo so bili prvi bohinjski pastirji.

Strokovno vodeni ogledi manj znanih arheoloških najdišč v Bohinja: Žlan, Dunaj pri Jereki s cerkvijo Sv. Marjete in plavž sv. Heme nasproti Nomenja.

Projekt omogoča aktivno preživljanje prostega časa s spoznavanjem kulturne dediščine, kar doprinese k kvalitetnejšemu življenju posameznika in družbe.

V septembru smo si ogledali arheološko najdišče Dunaj pri Jereki in cerkev Sv. Marjete.

Zahodno od vasi Jereka je grič, ki ga v arheološki literaturi poznamo kot Dunaj pri Jereki, domačini pa mu pravijo Pustov Dunaj. Tam je bila v starejši železno dobi naselbina, najdeni pa so bili tudi ostanki železarske dejavnosti. Pred drugo svetovno vojno je na najdišču izkopaval Valter Šmid, leta 1950 pa prof. Stane Gabrovec in Andrej Valič.

V zvoniku cerkve sv. Marjete.

Pogled iz zvonika na arheološka najdišča v Jereki.

V oktobru smo ogledali plavž sv. Heme nasproti Nomenja. Pot smo začeli v Bohinjski Bistrici, nadaljevali mimo Ajdovskega gradca po urejeni srezi ob Savi Bohinjki čez Log in mimo slapa Grmečica do plavža Sv. Heme.

Ob plavžu Sv. Heme.

V novembru smo imeli predavanje  Janeza Bizjaka: Skrivnostni Bohinj ter njegove manj znane naravne in zgodovinske posebnosti, v Centru TNP Bohinj.

Izjemo predavanje o kulturni in naravni dediščini o skrivnosti pripovedk, ljudskega izročila in zgodovinskega spomina. Od mitov do resničnosti. O krajinskih in naravnih posebnostih, mimo katerih hodimo, pa jih ne vidimo. Bohinj, kot dežela sv. Mihaela, ki je zavetnik pastirjev, saj je tradicija pašništva tu večtisočletna. Bohinj, kot dežela sv. Krištofa. Na južni strani cerkve Sv. Janeza Krsnika na Ribčevem Lazu so kar tri freske Sv. Krištofa iz različnih časovnih obdobij.

Skrivnost in simbolika kamnov, ki se vidijo kot kamniti krog na Planini v Lazu ali zgodbe, vrezane v skale (Spodnje Gorjuše) so skrivnostne. Kot je tudi  fenomen Doline Triglavskih jezer in Zlatorogovo sporočilo za današnji čas.

 

 Janez Bizjak

Skrivnostni Bohinj ter njegove manj znane naravne in zgodovinske posebnosti

 Pozabljeni dragulji iz skrinje pripovedk, ljudskega izročila in zgodovinskega spomina. Od mitov do resničnosti. O krajinskih in naravnih posebnostih, mimo katerih hodimo, pa jih ne vidimo.

Bohinj, dežela sv. Mihaela: zavetnik pastirjev – 4500 let dokazanega pašništva.

Bohinj, dežela sv. Krištofa: med gorami skrit refugij za davne popotnike, trgovce in romarje, 3000 let star prehod čez Škrbino.

Iskanje mitoloških ostalin  v naravi: Bogatin in njegova zgodba, roža mogota.

Skrivnost in simbolika kamnov: kamniti krog na Planini v Lazu, skalorezi ali zgodbe, vrezane v skale (Spodnje Gorjuše), veliki kamni nenavadnih oblik.

4000 let dokazanega rudarstva.

Posebnosti bohinjskega stavbnega izročila: Studor, stan na kobilah.

Jezernica in skrivnostni potoček na Malem polju.

Fenomen Doline Triglavskih jezer in Zlatorogovo sporočilo za današnji čas.

Morda je slika naslednjega: narava in drevo

Janez Bizjak univerzitetni diplomirani inženir, arhitekt, urbanist, naravovarstvenik in publicist, se je rodil v Trbovljah.

Po maturi je nekaj mesecev delal kot rudar, da bi si prislužil denar za študij. Po univerzitetni diplomi na univerzi v Ljubljani je 15 let delal kot samostojni arhitekt in urbanist v gospodarstvu, v Ljubljani, Trbovljah in v Idriji. V Idriji je s kritičnimi članki sodeloval pri oporečniški reviji Kaplje. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada za arhitekturo (za Dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici). V letih od 1983 do 2005 je bil zaposlen pri Triglavskem narodnem parku, najprej kot strokovni sodelavec za obnovo kulturne dediščine in urejanje prostora, od leta 1992 do upokojitve leta 2005 pa kot direktor Trigla

vskega narodnega parka. Je član različnih tujih strokovnih združenj: CIPRA, ALPARC, Pro Vita Alpina International, MHVÖ.

Janez Bizjak je avtor več kot 190 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov doma in v tujini. Avtor knjig: Gore pod polnočnim soncem (1981), Zavarovana območja v Sloveniji (2008), Alpska konvencija (2009), Ostaline megalitske kulture v slovenskih Alpah (2012),Trenta in Soča (2015) ter soavtor 5 knjig: Triglavski narodni park (1995), Trenta in Soča (1996), Alpe, kot jih vidijo ptice (2009)) z mednarodno nagrado za najboljšo knjigo o gorah, Banff, Kanada, 2010), Augen der Alpen (Amalia, CH, 2014), Na ravni parki Slovenije (2016).

Vodi zasebni zavod Inštitut Alpe Bled (2006) in raziskuje arheološke sledi pastirstva in rudarjenja v visokogorju.

(vir: borut.blog.siol.ne in https://4d.rtvslo.si/arhiv/razkosje-v-glavi)

 

 

 

Temeljna naloga lokalnih skupnosti – občin je tudi, da ima jasno strategijo razvoja kulture. Zato imajo uspešne občine pripravljene Lokalne programe za kulturo.

S svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami pripravljamo letne programe za kulturo, kjer sodelujemo in se povezujemo s strokovnjaki sorodnih inštitucij.

Preko kulturne zavesti se naučimo premišljevati o svoji kulturi, drugih kulturah in kulturi na splošno.

KULTURNA DEDIŠČINA ALP – IZZIV V INTERPRETACIJI

ŽIVLJENJE V ALPAH – KONFERENCA

LOKALNI PROGRAM ZA KULTURO