Planina V Lazu (1560 m) je avtentično ohranjeno pastirsko naselje v Julijskih Alpah z značilnimi stanovi na kobilah. Planino obdajajo vrhovi Rob pod Kredo, Kreda (2025 m), Slatna (2077 m), Prvi Vogel (2131 m), Debeli vrh (2390 m) in Ogradi (2087m). Na planini pasejo kmetje iz vasi Studor in Stare Fužine, ki spadajo pod Agrarno skupnost Stara Fužina – Studor. Južno od planine, pod previsom v bližini Žagarjeve glave je bilo odkrito kurišče iz srednje kamene dobe – mezolitika, ki sodi med najstarejše človekove sledi v Julijskih Alpah.[1]
Planina V Lazu, pogled na planšarske stanove.
Na planini že drugo leto potekajo sistematične predhodne arheološke raziskave ekipe ArheoAlpe v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo, Filozofske fakultete v Ljubljani, ki jih podpira Krajevna skupnost Stara Fužina – Studor. Cilj arheoloških raziskav je predvsem ugotoviti razvoj planine skozi časovna obdobja z gospodarskimi dejavnostmi, kot sta planšarstvo in rudarstvo.
Arheološka ekipa.
Izkop testnih sond različnih velikosti.
Raziskana testna sonda.
Odlomki lončenine.
Odlomka ustja lonca.
V letošnjem letu smo s testnimi sondami pregledali predvsem vzhodno in del severnega območja planine. Raziskali smo 32 sond različne velikosti, ki smo jih kopali do geološke osnove.
Nad današnjimi stanovi smo odkrili odlomke lončenine. Med odlomki so predvsem ostenja in nekaj ustij posod, ki bi lahko glede na obliko pripadali loncem. Predvidevamo, da so na teh mestih v preteklosti stali planšarski stanovi, ki jih danes ni več.
Nedaleč stran od vode, pa smo v testnih sondah prepoznali ostanke apnenic. Kot kaže, so na planini kuhali apno, ki so ga rabili pri gradnji nekaterih stanov.
[1] Turk I., A. Šercelj, Najstarejši dokazi obiska Ratitovca. Loški razgledi 35, 1988,13.
Druge vsebine o planini V Lazu:
Gartner, L. 2017: Planšarstvo v planini Laz
Zavarovano območje TNP, Planina Laz – Vida Pirc, Janja Lipužič
Nedavni komentarji