Stari divji kostanj, ki je rasel na zgornji terasi Blejskega gradu se je začel sušiti. Zato je Zavod za kulturo Bled izpeljal postopke za odstranitev in posaditev novega kostanja. Ker je izkop sadilne jame prestavljal poseg v kulturni spomenik so bili izdani kulturnovarstveni pogoji.

Zgornja terasa Blejskega gradu.

Izkop za jamo je bil velik 2,2 x 2,5 metra in globok 1,5 metra. Pri arheološki raziskavi smo odkrili tri različne plasti v katerih so bile drobne najdbe in na dnu izkopa pa maltni tlak oziroma estrih.  Estrih je na zgornji strani okrašen z vzorcem, ki ga sestavljajo začrtani pravokotniki. Predvidevamo, da je estrih hodna površina stavbe iz 17. stoletja, ki je vidna na načrtih iz leta 1695, kateri so bili narejeni za prenovo gradu po potresu (Leben 2011).

Odkriti estrih pri arheoloških raziskavah ob gradnji.

Nad estrihom je bila od 0,8 do 1 metra debele plast ruševin v kateri so bili odlomki lončenine, pečnic, stekla, nekaj žebljev, školjke in živalske kosti. Odkritih je 139 odlomkov posod, ki so bili vsi izdelani na lončarskem vretenu. Med njimi so ustja loncev, okrašena ostenja in dno lonca z lončarskim znakom. Lončenino opredeljujem v novi vek. Odkritih je bilo tudi 301 odlomkov različnih pečnic, od tega je bilo 69 okrašenih. Večina pečnic je oploščenih kvadratnega tipa z zeleno glazuro, ki so okrašene z rastlinsko motiviko in jih datiram od 16. stoletja dalje.

Dno lonca z lončarskim znakom odkrit pri arheoloških raziskavah.

Odlomek barvne pečnice, odkrit pri arheoloških raziskavah ob gradnji.