Uspešno smo zaključili predhodne arheološke raziskave – arheološka izkopavanja na najdišču sv. Martin v Poljanah nad Škofjo Loko. Tam je do leta 1954 stala mogočna baročna cerkev sv. Martina.  Arheološke raziskave so potekale v sklopu obširnega projekta Občine Gorenja vas – Poljane, ki želijo prenoviti sedišče Poljan.

Arheološko najdišče sv. Martin v Poljanah nad Škofjo Loko je po najnovejših arheoloških raziskavah, ki jih je vodil zavod ArheoAlpe, najdišče s časovnim razponom od rimske dobe do novega veka, z močnimi slogovnimi elementi gotike in baroka. Poleg posamičnih najdb obsega najdišče bogate arhitekturne ostaline cerkva in pokopaliških zidov, to so predvsem temelji, ki so na redkih arheoloških najdiščih raziskani v celoti, kot je v Poljanah.

Raziskali smo del pokopališča s 454 grobovi, kjer je bilo tudi veliko razmetanih človeških kosti zaradi kasnejših vkopov. Predvidevamo, da smo raziskali več kot polovico celotnega pokopališča, vendar ga na osnovi naših raziskav še vedno ne moremo zamejiti.

Drobni odlomki rimske fibule in verjezno zgodnjesrednjeveške keramike kažejo na 2000-letno poselitveno zgodovino osrednjega dela Poljan, kar je za ta slabo raziskani prostor novost.

Romanska faza kljub skromnejšim ostankom temeljev zidov cerkve in pokopališkega zidu vendarle potrjuje obstoj prve cerkve v času od 10. stoletja dalje, ko Poljanska dolina preide pod freisinško gospostvo, pod katerim ostane vse do leta 1848.

Značilni arhitekturni elementi gotike prav tako z raziskanimi temelji zidov kažejo na starejšo in mlajšo gotsko cerkev. V starejšo fazo prištevamo tudi odkrite grobove znotraj gotske ladje in ob temeljih. Gotsko pokopališče pa lahko omejimo na severu in zahodu z odkritimi temelji pokopališkega zidu.

Na podlagi odkritih materialnih ostalin z arheološkimi izkopavanji lahko tudi rekonstruiramo gotsko cerkev. Z uveljavitvijo baroka ni dočakala barokizacije, kot se je to zgodilo z večino cerkva v 18. stoletju. Leta 1710 so okoli njenih temeljev začeli graditi novo in večjo baročno cerkev, v njeno ladjo so vkopali kripto, prazen prostor pa so zapolnili z ruševinami in nanje utrdili baročni tlak.

Kot je bila baročna cerkev sv. Martina mogočna z vso svojo višino in s svojim razgibanim prostorom ter zvonikom, so bili temu primerni tudi mogočni raziskani temelji cerkve, ki so se ohranili vse do danes. Arheološko raziskani temelji obsegajo ladjo z vhodnim prostorom in kripto v dolžini 24 metrov in širini 25 metrov. Temelji imajo obliko potegnjenega osmerokotnika s simetričnimi nišami na sredini. V vzhodnem delu se je še ohranila kripta, v katero vodijo kamnite stopnice. Velik del temeljev baročne cerkve pa je bilo uničenih pri gradnji novodobne stavbe.

Mogočna baročna cerkev je bila dokončno porušena leta 1954, vendar je vseskozi ostala v zavesti predvsem starejših domačinov.

 

Marija Ogrin