Pravijo, da imajo mitološka bitja v božično-prednovoletnih dneh neizmerno moč. Ob zimskem kresu je noč najdaljša in v preteklosti so se ljudje bali, da bo sonce ugasnilo in bo potem nastala tema. V tem času ‘dvanajsterih noči’ nastopa stara obredna šega, ko se duše rajnikov v podobi našemljenih mladeničev vračajo. Radi bi se maščevali, so nasilni, po drugi strani pa prinašajo v hišo srečo in blagoslov.
V Alpskem svetu je še ohranjen starodaven obred obhoda zimskih šem, ki hodijo po hišah. V Sloveniji se je tak obred kot obhod novoletnih šem – otepovcev ohranil samo v Bohinju.
OTEPANJE
V Bohinju se je otepanje ohranilo v Zgornji dolini, včasih pa so otepali še po Spodnji Dolini, na Gorjušah in na Koprivniku. Po izročilu so lahko otepali samo neporočeni fantje, ki so morali biti stari toliko, da so bili že godni za k vojakom. Na Štefanovo (26. december) otepajo v Stari Fužini in pod Studorom, medtem ko na Silvestrovo (31. decembra) v Srednji vasi, Češnjici in Jereki. Otepovce vodi mer, ki ima ob sebi zapisnikarja, ki zapisuje darove od vsake hiše in muzikontarja. Mer, zapisnikar ali šribar in muzikontar niso našemljeni. Muzikontar je lahko tudi že poročen.
Za otepanje se fantje pripravijo nekaj dni prej in si dodelijo vloge glede na starost in zaupanje. Otepati začnejo v zgodnjih popoldanskih urah na robu vasi in se pomikajo po vasi, tako da ne izpustijo nobene hiše, saj njihov prihod pričakujejo vsi na vasi. Na začetku obhoda gre naprej mer, muzikontar, nato šema z žakljem in ostali. Ko vstopijo v hišo, voščijo vesele božične praznike in srečno novo leto, nato z gospodinjo ali mlajšimi hčerami zaplešejo. Gospodinja otepovce obdari s klobaso, z denarjem in z jajcem. Na koncu, ko obhodijo vso vas, se zberejo v gostilni ali gasilskem domu, kjer se začne ples skupaj z dekleti.
V Stari Fužini pred skupino ponavadi hodi metlar, ki ima oblečen narobe obrnjen kožuh in pripasano verigo z zvonci. Na glavi ima naličje iz kože. Raženj in klobase nosita dva fehtarja. Šema z žakljem, kamor spuščajo klobase, je lik rogate živali. Spominja na gamsa.
Obredno šemljenje v živalske podobe sega v prazgodovinski čas, kar dokazujejo živalske figure s človeškimi nogami na raznih posodah. Šemljenje izhaja iz dvojnih korenin: čaščenje prednikov in čaščenje duhov, ki ravnajo letne čase in dajejo rodovitnost. Živalsko šemljenje je bilo zelo razširjeno pri Keltih. Rimljani so se šemili za številne praznike. Z nastopom krščanstva je cerkev maskiranje prepovedovala, toda brez uspeha. Šemlenje je bilo sprva izključna pravica moških, ženske so se začele šemiti šele v renesansi.
V Češnjici otepajo fantje na Silvestrovo. Njihove obleke so bile sešite iz samih zaplat, zato se ta šema imenuje platovž – zaplatar. Danes ta lik predstavlja novo leto. Za razliko od drugih je v Češnjici obvezen spremljevalec še dimnikar, dohtar.
t
Slika: Zaplatnica in zaplatnik iz Češnjice 1954. Vir: Niko Kuret: HARLEKIN V BOHINJU?, K šemskemu liku zaplatnika v Zgornji dolini. Slovenski etnograf 26, 1956.
Otepovci pod Studorom ne nosijo naličja, oblečeni so v narobe obrnjene kožuhe. Poleg mera, šribarja, muzikontarja, fehtarja in novega leta je zelo slikovita baba, v katero je najpogosteje napravljen najmlajši fant.
Vir: Mija Ogrin, Šege in miti Bohinja.
CUSTOMS AND MYTHS in Bohinj
It is said that on Christmas Ember days mythological creatures are extremely powerful. Night is the longest at winter solstice and people used to be afraid that the sun would go out and there would be everlasting darkness. In this period of »twelve nights« an old ritual custom appeared when the souls of the dead are returning in the image of masked young men. They would like to take revenge, they are aggressive, but at the same time they bring happiness and blessing to the house.
In the Alpine world the ancient custom of winter masks, who go around the houses, has been kept. In Slovenia this rite of New Year’s masks – otepanci has been preserved only in Bohinj.
In Bohinj otepanje has been preserved in the Upper valley, but this rite used to be alive also in the Lower valley, Gorjuše and Koprivnik. According to the tradition, only unmarried boys were allowed to take part, but they had to be old enough to be able to go to the army. On St. Stephen’s Day (26 December) otepanje takes place in Stara Fužina and in Studor, while on New Years Eve (31 December) in Srednja vas, Češnjica and Jereka. Otepovci are led by a mer who is accompanied by a recorder who records the gifts, received in each house, and a musician. Mer, recorder or šribar (scribe) and the musicians do not wear masks. The musician can be married.
Boys are getting ready for otepanje some days before, they allocate roles according to the age and trust. Otepanje starts at the edge of the village and then they move along the village so that no house is left out, as everybody in the village expects their arrival. At the front there is the mer, followed by the musician, then a mask with a sack and the others. When they come into the house, they wish a merry Christmas and a happy new year, then they dance with the lady of the house or younger daughters. The lady of the house gives them a sausage, money and an egg. When they have visited all the houses in the village, they gather in a pub or in a fire-fighter’s home, where a dance with girls begins.
Nedavni komentarji