Arheološka pot Vogel je kulturno pohodniška pot po visokogorskih arheoloških najdiščih Vogla od Dolge planje na Prvem Voglu do Poljanice na Zadnjem Voglu.
Vogel – foto Vida Markovc
Arheološko najdišče Poljanica je zahodno od sirarne na planini Zadnji Vogel in pod gorskim prelazom Vratca (1725 m), ki je med Voglom (1992 m) in Šijo (1880 m). Poljanica je dolina, ki poteka v smeri sever–jug na nadmorski višini 1410 metrov in se proti jugu blago dviga do nadmorske višine 1420 metrov, nato preide v strmo pobočje do grebena Spodnjih Bohinjskih gora.
Poljanica na Zadnjem Voglu – foto: Vida Markovc
Arheološko najdišče Poljanica na Zadnjem Voglu sta odkrila Janez Bizjak in Miran Bremšak. Na podlagi njunih opažanj smo izvedli arheološki topografski pregled leta 2003. Takrat smo na severnem delu planine v travnati ruši opazili kamne, za katere smo domnevali, da so ostanki temeljev koče. Odkrili smo vojaški pasni okov iz 5. stoletja, železen kembelj ter v izkopani sondi odlomke prazgodovinske keramike (Ogrin 2006). Ponovni topografski pregled 7. 10. 2016 smo opravili v sklopu skupine za visokogorsko arheologijo pod vodstvom dr. Jane Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Odkrili smo še dve novi arheološki najdišči na območjih 2 in 3 s prazgodovinsko keramiko in kamnitimi odbitki. S ciljem časovne opredelitve najdišča, arhitekturnih ostalin in zamejitve najdišča smo v letih 2017 in 2018 nadaljevali z raziskavami in izvedli arheološka izkopavanja.
Pri arheoloških raziskavah smo odkrili številne odlomke posod, bronasto rimsko zaponko, konico železnega noža, žeblje. Odkriti so bili tudi kamniti predmeti: puščična ost, strgalo, klina, tri jedra, več odbitkov in šest brusnih kamnov.
Arheološke raziskave
Raziskave so pokazale, da je bila Poljanica prvič obljudena že pred 5.000 leti. Na severnem delu planine smo odkrili štiri jame, ki so bile vkopane v grušč. V največji jami, globoki 1,9 m, smo odkrili plasti žganine in keramike. V plasteh odkriti odlomki keramike so ostanki. Odlomki posod iz najgloblje plasti oglja so iz konca bakrene dobe oziroma prehodnega obdobja v bronasto dobo (Teržan, Črešnar 2014), kar potrjuje tudi radiokarbonska datacija med 2857 in 2488 pr. Kr.
Druga obljudenost planine je bila v zgodnjerimskem času. Našli rimsko profilirano fibulo.
Tretja obljudenost je bila v poznoantičnem času. Takrat so na območju bakrenodobne postojanke prostor na vrhu višje ravnice prilagodili in delno prekopali za postavitev koče s kamnitimi temelji.
Nedavni komentarji