Ajdovski gradec je navdihnil tudi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki ga je v epu Krst pri Savici izbral za zadnjo utrdbo poganskih Slovanov.
On z njimi, ki še tŕdjo vero krivo,
beži tje v Bohinj, v Bistrško dolino,
v trdnjavo zidano na skalo sivo.
Še dan današnji vidiš razvalino,
ki Ajdovski se gradec imenuje,
v nji gledaš Črtomírovo lastnino.
Prve omembe Ajdovskem gradca in najdb sežejo v čas 19. stoletja (ANSL 1975, 164). Leta 1820 obišče Bohinj tudi Ivan Richter, ki velja za najdejavnejšega zgodovinarja za Kranjsko v prvi tretjini 19. stoletja (Tominšek, 1911, 53), ki v svojem opisu popotovanja po Bohinju opiše tudi Ajdovski gradec. Veliko pozornost Ajdovskemu gradcu je namenil švicarski montanist in geolog Alfonz von Morlot, ki je objavil obširno študijo o njem. Iz njegovih opisov je tudi razvidno, da je imel na vrhu griča vrt bistriški kaplan Janez Brence. To omenja tudi Janez Mencinger, da sta ga kot bistriškega šolarčka vodila na Ajdovski gradec gospod kaplan Janez Brence in gospod Jakob Mencinger, kjer sta na vrhu griča med grmovjem in kamenjem ustvarila prijeten vrtič (Mencinger, 1883, 18). Od tod tudi rimski novci od Marka Avrelija do Konstancija (140 – 350 leta) in Avgusta do Gratiana (27 pr. Kr. do 383 po Kr. ). A. von Morlot sklepa, da je bila na Ajdovskem gradcu v 4. stoletju železarna. Opiše tudi obzidje, ki obdaja neprekinjeno celoten vrh. Zid je je 21/2 debel iz malo oklesanega kamna, le vogali so bolje obdelani. Na severozahodnem delu naselbine je bilo obzidje že takrat prebito in A. von Morlot domneva, da je še po komaj vidni stezi tod bil vhod na grad.
Najpomembnejše arheološke raziskave na Ajdovskem gradcu:
– 1850 A. von Morlot naredi prvi podrobni načrt naselbine,
– 1936 Valter Šmid, arheološka izkopavanja,
– 2003, 2007 Marija Ogrin, vodja arheoloških izkop avanj v okviru projekta Arheološki park Ajdovski gradec. 
Nedavni komentarji