Arheološke raziskave v Poljanah pri cerkvi Sv. Martina

Najnovejše arheološke raziskave v Poljanah nad Škofjo Loko pri cerkvi Sv. Martina

Občina Gorenja vas – Poljane ima v svojih načrtih obsežen projekt prenove središča naselja Poljane. S projektom želijo, da bi Poljane postale turistični kraj, prepoznaven kot kulturna turistična destinacija širom jugovzhodnega alpskega prostora.

Zasnova prenove tisočletnega kulturno-zgodovinskega središča (Tisočletne Poljane) obsega tudi območje nekoč mogočne baročne cerkve sv. Martina, pod katero so še starejši temelji gotske in romanske cerkve, ostale arhitekturne ostaline in staro pokopališče. Zato je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, izdal kulturnovarstveno soglasje za izvedbo arheoloških raziskav v vaškem jedru Poljan na območju registrirane dediščine EŠD 29838 Arheološko najdišče Poljane nad Škofjo Loko – sv. Martin. Po pridobljenem soglasju s strani Ministrstva za kulturo smo začeli 1. septembra 2021 z arheološkimi raziskavami.

Prvi del obsežnih arheoloških izkopavanj je z arheološko ekipo (ArheoAlpe in Avgusta, d. o. o, z antropologinjo Petro Leben Seljak ) in občasno pomočjo gradbenih delavcev (Topos Hotavlje) potekal do sredine novembra. Izkopno polje je obsegalo temelje severne stene ladje baročne cerkve sv. Martina s pokopališčem, celotne površine 273 kvadratnih metrov. Na vzhodni strani je segalo do roba obstoječega pločnika oziroma se je stikalo z odkritimi temelji baročne cerkve v letu 2008/2009, na severu skoraj do temeljev porušenega župnišča in prečnega novejšega zidu ter na zahodu do roba ceste ob potoku Ločivnica.

Celotno območje smo raziskali do peščene geološke osnove, ki je bilo od roba temeljev baročne cerkve na vzhodu nižje za 1,5 metra in na zahodu za skoraj 3 metre (sl. 1). Izkazalo se je, da se je prvotni teren od ceste Poljane–Javorje postopoma nižal proti potoku  Ločivnica. Na tej globini smo odkrili ostanke kamnitih temeljev zidu v širini 0,8 metra in dolžine 4 metre. Temelji so bili grajeni iz prodnatih okroglic brez malte in položeni na peščeno osnovo. Zgrajeni so na enak način kot v letu 2008/2009 odkriti romanski temelji. Zato domnevamo, da so raziskani ostanki temeljev lahko sledi romanske cerkve iz 11. ali 12. stoletja.

Med najstarejšimi temelji in temelji baročne cerkve smo na isti globini raziskali še drug temelj zidu, ki je verjetno ostanek iz časa, ko je na tem mestu stala gotska cerkev – to je čas po 13. stoletju. Izdelan je iz klesanih apnenčastih kamnov in vezan z apneno malto. Ohranjen je do višine 0,6 metra, širine 0,8 metra in dolžine dobrih 5 metrov. Temelj je bil delno uničen pri gradnji baročne cerkve v 18. stoletju.

Slika 1: Na dnu izkopnega polja med novejšimi temelji in temelji baročne cerkve smo raziskali romanske in gotske temelje zidov. Pogled proti cesti Poljane–Javorje (foto:   Mija Ogrin).

Vmesni prostor med vsemi temelji je bil zapolnjen z različnimi plastmi peska, zemlje, med katerimi so bili tudi odlomki keramike. V te plasti so bili vkopani skeletni grobovi, ki so se slabo ohranili. Mnogo skeletov je bilo tudi uničenih zaradi kasnejših pokopov, vkopa večje jame na sredini, ki je imela na dnu ostanke apna, gradnje temeljev cerkve in ostalih gradbenih posegov. Kljub temu smo na celotnem izkopnem polju raziskali 191 grobov.

Redki grobovi so bili ohranjeni s celimi okostji, večinoma so se ohranile kosti rok, medenice in nog. Med najbolj ohranjenimi skeleti je bil grob 2 (sl. 3). V grobu 2 je bila pokopana odrasla ženska, ki je imela zaceljen zlom obeh podlahtnic. Kot navaja antropologinja, se taki zlomi pripisujejo obrambni funkciji, ko si oseba skuša zaščititi glavo, navadno pred udarcem.

Slika 3: Grob 2 odrasle ženske (foto: Mija Ogrin).

Grobovi so bili usmerjeni z rahlimi odstopanji v smeri vzhod–zahod, tako da so pokojniki imeli glavo na zahodni strani in so gledali proti vzhodu. Izjema je nekaj grobov, ki so bili usmerjeni sever–jug. Pokopi so bili vsi skeletni in večinoma v lesenih krstah. Od krst so se ohranili železni žeblji, ponekod pa tudi ostanki preperelega lesa. Drobne najdbe, kot so keramika in kovinski predmeti, so bile raztresene med grobovi ali v grobovih. Odkriti pridatki v grobovih so svetinjice, križi, rožni venci, prstani, razni kaveljčki in bucike. Svetinjice so imele različne namene in so bile večinoma v uporabi od 15. stoletja dalje, najpogosteje pa v 18. in 19. stoletju. Pogosto so jih prilagali pokojnikom v grobove. Med najdenimi svetinjicami je zanimiva iz groba 92. Okostje v grobu je bilo slabo ohranjeno, vendar ima priložena svetinjica dobro viden napis ROMA (slika 4). Svetinjice z napisom v spodnjem delu ROMA so po 16. in 17. stoletju za najpomembnejša evropska romarska svetišča kovali v rimski kovnici. Svetinjice so lahko tudi različnih materialov in oblik. Najpogostejše so okrogle, poligonalne oblike ali elipse. Pri raziskavah smo odkrili tudi svetinjico v obliki srca s podobo Marije z Jezusom v naročju (slika 5). Svetinjica je nekaj posebnega in sodi v čas od 17. do 18. stoletja.

Slika 4: Svetinjica z napisom ROMA (foto: Mija Ogrin).

Slika 5: Svetinjica v obliki srca in s podobo Marije z Jezusom v naročju (foto: Mija Ogrin ).

Slika 6: Rožni venec z zaključkom v obliki križa s srcem (foto: Mija Ogrin).

Prav tako so v grobove prilagali rožne vence. V grobu številka 138, v katerem je bil pokopan kar 198 centimetrov velik moški, je bil priložen rožni venec. Sestavljen je iz belih manjših in večjih črnih jagod, zaključeval pa se je s križem v kombinaciji s srcem (slika 6). Rožni venec in s tem tudi grob lahko datiramo v 17. ali 18. stoletje. Odkrili smo še nekaj rožnih vencev s črnimi jagodami.

Med raztresenimi najdbami sta zanimiva tudi dva križca. Prvi križ enakih krakov, ki se širijo navzven (slika 7), je bil odkrit na nivoju raziskanih najvišje ležečih grobovih. Taki križi so pri nas datirani v 17. ali 18. stoletje. Vsi grobovi so bili prekriti s temno rjavo plastjo zemlje in peska, v kateri smo odkrili križ z dvema prečkama in tulipanskimi razširitvami na zaključkih, imenovan tudi karavaka križec. Taki križi so pri nas datirani v 17. in 18. stoletje.

Slika 7: Enakokraki križ (foto: Mija Ogrin).

Slika 8: Križ z dvojno prečko (foto: Mija Ogrin).

Skeleti v grobovih so bili tudi antropološko pregledani. Pregledala jih je Petra Leben Seljak. Na podlagi antropološke analize ohranjenih okostij je bilo 10 % otroških grobov v starosti do 14 let, odraslih okostij je bilo 82 %, med njimi so bili najstarejši stari več kot 40 let, verjetno moški. Ostala okostja niso bila določljiva. Prevladujejo moška okostja, ki jih je za tretjino več kot ženskih. Sicer so ženska okostja gracilnejša in so se zaradi tega tudi slabše ohranila kot moška, ki so večja in krepkejša. Pri tej analizi spolna in starostna struktura ne moreta biti pokazatelj demografske slike takratne populacije, saj ni bilo raziskano celotno grobišče, prav tako niso ohranjeni vsi pokopani skeleti.

Telesna višina se je lahko določila le 54 moškim in 33 ženskim okostjem. Po velikosti izstopa  grob 138, kjer je bil pokopan kar 198 visok moški. V povprečju je bila velikost raziskanih skeletov moških od 164 do 178 cm, pri ženskah od 153 do 166 cm. Povprečna telesna višina moških je tako 168,9 cm (168,3 cm, če izključimo velikana), žensk pa 155,5 cm.

Vsi grobovi so ležali pod zemeljsko-peščeno plastjo, ki je bila verjetno v 18. in 19. stoletju nivo hodne površine ob cerkvi. Na tem nivoju smo raziskali tudi okrog 1,5 metra širok z okroglicami tlakovan pas ob severni steni baročne cerkve. Poleg tega smo odkrili tudi prečni zid in novejše vkope za odvajanje meteorne vode. Vse pa je bilo prekrito z okrog 0,5 metra ali več plasti ruševin nekdanje baročne cerkve sv. Martina v Poljanah, ki so jo dokončno porušili leta 1954.

Tako smo z arheološkimi raziskavami odkrivali očem prikrite materialne sledi cerkva vse do časa, ko so znotraj pražupnij, kot je bila starološka, gradili posamezne cerkve. V urbarju iz leta 1291 je Predmost v Poljanah označen kot ‘apud sanctum Martinum’ – pri svetem Martinu.

Mija Ogrin, univ. dipl. arheol., vodja izkopavanj

ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj