Dobimo se pred cerkvijo Sv. Janeza Krstnika.
Bohinj je intenzivno poseljen 2800 let. Najdbe, odkrite pri cerkvi sv. Janeza, razkrivajo, da je bil prostor ob iztoku jezera od nekdaj posebnega pomena, sveti kraj. Odkritja kažejo, da je bila poselitev Bohinja povezana z visokogorskim svetom.
Z ustaljenim načinom življenja v naselbinah in uporabo keramike v neolitiku v 5. tisočletju pr. Kr. opazimo gosto poselitev tudi na ozemlju današnje Slovenije. Uporaba železa v 8. stoletju pr. Kr. je privedla do velikih gospodarskih, političnih in kulturnih sprememb.
Stalna poselitev Bohinja je znana vse od starejše železne dobe, od 7. stoletja pr. Kr. Iz tega časa poznamo naselja na dobro varovanih in za bivanje ugodnih legah. Najbolj poznana so Ajdovski gradec, Dunaj pri Jereki, Lepence in v njihovi bližini njim pripadajoča pokopališča. Značilnost bohinjskega kota je, da so stara prazgodovinska naselja neprekinjeno živela še naprej v rimskem obdobju in so trajala več kot 1000 let, vse do poznoantičnega časa, ko jih večina v 4. ali 5. stoletju po Kr. zamre.
Bronasti obeski pričajo, da je bil prostor ob izlivu Jezernice iz jezera obljuden že v starejši železni dobi. V rimski čas sodijo ostanki preproste lesene stavbe s kamnitimi temelji, med katerimi so bili najdeni odlomki lončenega posodja, bronaste zaponke, nakit, žlička za ličenje, železno orodje, oljenke, keramične uteži in novci iz časa od 1. do 4. stoletja po Kr. Najštevilčnejši so novci iz 4. stoletja to je iz kriznega obdobja rimskega cesarstva. V 4. stoletju sta bila zakopana tudi zaklada novcev iz Ajdovske jame pri Jereki in rudarsko orodje iz Ajdovske luknje v Soteski.
Arheološke raziskave pri cerkvi sv. Janeza Krstnika leta 1999, vodja izkopavanj Draško Josipovič.
Nedavni komentarji