Nedavno smo na Voglu odkrili visokogorsko postojanko, ki je bila sezonsko obljudena že v železni dobi (8. – 4. stoletje pr. Kr.). Takrat so na območju travnate doline Dolga planja, ki jo pozimi prekriva debela snežna odeja, postavili prvo občasno postojanko, kateri so sledile še kasnejše.
Arheološko najdišče Dolga planja, ki je pozimi prekrito z debelo snežno odejo.
Arheološko najdišče Dolga planja v času arheoloških raziskav.
Dolga planja je travnata dolina severno od grebena, ki poteka med Visokim Orlovim robom pod Šijo in Kratkimi plazi. Po dolini je speljana smučarska proga, ki se spušča od vlečnice Kratki plazi in sedežnice Šija na Visokem Orlovem robu. Za potrebe proge je bila v preteklosti vsaj polovica doline umetno izravnana, nepoškodovan je ostal severni del z območjem najdišča (sl. 1). Zato je arheološko najdišče tudi ogroženo, kljub odmaknjenosti od urbanega sveta.
Najdišče sta leta 2011 odkrila Janez Bizjak in Miran Bremšak, ko sta v travnati ruši opazila kamnite temelje. V naslednjih letih smo arheološko najdišče raziskali.
Dognali smo, da je bila Dolga planja obljudena v več obdobjih. Najgloblja raziskana plast z odlomki lončenine, živalskih kosti in pepela kaže na prvo poselitev v prazgodovinskem obdobju. V plasti so bili v neurejene vrste postavljeni kamni, ki kažejo na ostanke preprostejšega bivališča. Kraj je bil zanesljivo obljuden v starejši železni dobi (8.–4. stoletje pr. Kr.), kot kažejo najdena bronasta zaponka, železni nož ter rezultat analize oglja. V plasti najdena železova ruda nakazuje možnost nabiranja oz. površinskega kopanja železove rude v okolici.
Nato je bila postojanka opuščena. Na občasno prisotnost ljudi v rimskem času nas opozarja odkrita bronasta rimska zaponka iz 1. do 2. stoletja.
V zgodnjem srednjem veku, v času od 7. do 9. stoletja, so na blago dvignjenem območju, poleg ostankov nekdanje prazgodovinske postojanke, postavili novo kočo. Imela je pravokoten kamnit temelj, na katerega so bila verjetno položena vodoravna bruna. Na vzhodni strani je bil vhod, pred katerim je bilo s kamni obdano ognjišče. Najdeni so bili kuhinjski lonci, ki so bili lepo okrašeni z okrasom metličenja ali vrezano valovnico. Količina najdenega bobovca kaže na to, da so na tem območju tudi v zgodnjem srednjem veku rudarili, čeprav v tem času še ne poznamo intenzivnejšega železarstva v dolini. Najpozneje v 9. stoletju je bila postojanka opuščena.
Idejna zasnova zgodnje srednjeveške koče na Voglu in odkriti brusni kamen.
več v knjigi Življenje v Alpah
Nedavni komentarji