KLEANTES

 

 

 

 

 

 

 

 

 


HINOS ZEUSU


Slavljen, najvišji bogov, ki pod mnogo imeni na veke
vladaš vesolju, počitek narave, ki s svojo postavo
vse uravnavaš! Dolžnost zemljanov je, tebe slaviti,
saj smo tvojega roda! Od vsega, kar lazi po zemlji,
mi smo edini deležni besed. Zatorej bom vedno
tebe slavil, na veke bom tvojo mogočnost oznanjal.

Tebi ves svet, ki kroži krog zemlje, voljno je pokoren,
kamor ga vodiš in vladaš, se tvojim ukazom uklanja.
V svojih rokah nezmagljivih vihtiš poslušno orodje,
strelo dvorezno, iz živega ognja, ki nikdar ne ugasne.
Njenega bliska udar dopolnjuje vsa dela narave,
z njo svojo misel usmerja, ki vse vesoljstvo prešinja,
družiš se z malimi, družiš z velikimi lučkami na nebu;
z njo si mogočen postal, najvišji vladar nad vesoljem.

Tudi na zemlji se nič ne dogaja brez tebe, božanstvo,
nič pod svodom nebesnega etra, ne v morju valovju,
razen tega, kar zlobni počno v nespameti svoji.
Toda ti znaš čezmerno spet spraviti v mero primerno,
kar je grdo, polepšaš, in kar brez ljubezni, pobotaš.
Vse, kar je dobro in zlo, združuješ v skladno enoto,
en, na vek bivajoči razum se iz vsega poraja,
njemu želijo ubežati ljudje, ki zlo so izbrali,
bedni, ki vedno samo po dobrinah sveta koprnijo,
niti ne vidijo, niti ne slišijo božje postave;
ako sledili bi njej, bi umno in žlahtno živeli.
Slepci, namesto tega za vsakršnim zlom se pehajo:
eni ne znajo upreti goreči se želji po slavi,
druge zmaguje pohlep, umazana sla po dobičku,
tretje pa čutnih užitkov opoj, ki telo ugonablja.
Vendar, če še tako se za dobrim, za srečo pehajo,
končno dosežejo zlo in nasprotje tega, kar želijo.

Torej ti, Zeus, ki vse nam podarjaš, zagrnjen v oblake,
bliskov sejalec, ti reši ljudi te pogubne slepote,
ti jim z duše iztrgaj, naš oče, ti daj jim doseči,
misel, ki nanjo oprt pravično čez vse gospoduješ!
S tem nas počasti, in mi bomo tebe v zahvalo častili,
tvoje dejanje na veke časteč, kot ljudem se spodobi;
kajti ne večje časti za zemljane in ne za bogove,
Kot d salvijo postavo, ki vekomaj vlada vesolju!

 

Vir: Dnevnik cesarja Marka Avrelija

prevod Antona Sovreta, priredil Kajetan Gantar, 1988