Slika: Bronasti zvonček iz Stare Fužine in Vodenih Rup.

Bronasti rimski zvonček je našel Bojan Traven pri pregledu zemeljskih del obnove vaškega jedra v Stari Fužini pri Kulturnem domu in sicer na nasipu izkopanega materiala. (Zapisala po podatkih B. Travna)
Bronasti zvonček je ulit in ima delno ohranjen plašč, ki je cilindrične (vrečaste) oblike. Na zgornjem delu plašča je dobro ohranjen masiven, poligonalno oblikovan ročaj za obešanje. Na vrhnjem delu ročaja je manjša luknjica. Na notranji stani je še ohranjen del železne zanke, na kateri je bilo obešen kembelj. Prav tako je na notranji strani plašča okroglo oblikovana ‘nalepka’, vendar zaenkrat kaj več ni mogoče razbrati.
Ohranjena višina 8,1 cm, širina 4 cm.
Bronasti rimski zvonček iz Stare Fužine sodi v času 1. stoletja našega štetja. V ta čas ga uvrščam na podlagi cilindričnega (vrečastega) plašča in poligonalne oblike ročaja (Božič, 2005, 316). Sorodni zvonic s piramidno oblikovanim plaščem ter poligonalno oblikovanim ročajem so v uporabi od druge polovice 1. stoletja in do prve polovice 3. stoletja. Tako zvonec pa je bil odkrit tudi na planini Vodene Rupe – Bošinka nad Dednim Poljem (Ogrin 2006, 104), kjer pasejo živino lastniki Agrarne skupnosti Stara Fužina. Prav tako so bili bronasti rimski zvonci najdeni še drugod v Bohinju, kot na Ajdovskem gradcu in Selu.
Sorodni zvonci z cilindričnim oz. vrečastim plaščem in poligonalno oblikovanim ročajem je bil najden še na pot nad Sv. Primožem nad Kamnikom (Knific 2006, 142).

Bronasti zvonci so v rimskem času razmeroma pogosti in so predvsem uliti. V rimskem času so zvonce uporabljali kot nakit, glasbila in pri različnih obredih; skratka pripisovali so jim tudi apotropejske moči. Verovali so, da jih zvonec obvaruje nesreče. Obešali so jih tudi okrog vratu domačim živalim: konjem, ovcam, svinje, mule in celo psom. Zvonec v svoje verske namene prevzame nato tudi krščanska vera. (primer otepovci)
Najdbe bronastih zvoncev so pogosta najdba na rimskodobnih najdiščih in kažejo na prisotnost živinoreje. Na podlagi najdenih kosti ( v kolikor so najdene) pa lahko sklepamo ali gre za drobnico ali govedo. V visokogorju pa so bronasti zvonci povezani z pašo živine ali drobnice (Knific 2006, 142).

 

KAJ NAM BRONASTI ZVONEC POVE O STARI FUŽINI

Najnovejša najdba rimskega bronastega zvončka kaže na to, da je bilo območje Stare Fužine obljudeno že v rimski dobi. Ukvarjali so se z živinorejo in pasli svojo živino tudi visoko v gorah, na planinah. To dokazuje najden zvonec na planini Bošinka (Vodene Rupe) nad Dednim Poljem. Živinoreja je bila poleg železarstva, rudarstva in oglarstva pomembna gospodarska dejavnost na območju Bohinja vse do konca 19. stoletja.
Rimske grobove v Stari Fužini in prazgodovinsko naselbino z grobovi je že pred 115 leti omenjal dolenjski ‘starinokop’ Jernej Pečnik, ki je ob priliki obiskal Bohinj. Vendar pa navedbe takrat niso bile potrjene z arheološkim gradivom (Arheološka najdišča Slovenije 1975).

Müllner navaja, da je bila najstarejša bohinjska kovačnica v Stari Fužini leta 1004 pod imenom Staro Kladivo.

Mija Ogrin, ArheoAlpe